Civilna družba: Katalizator družbenih sprememb

12. 2. 2021

Civilna družba ima na našem področju zelo dolgo in bogato zgodovino. O prvih oblikah nevladnih organizacij lahko govorimo že v času 7. in 8. stoletja, verjetno najbolj poznane oblike nevladnega organiziranja iz zgodovine pri nas pa so delavske organizacije z začetka 19. stoletja in skupine, ki so bile namenjene narodnostnemu prebujenju v drugi polovici 19. stoletja. Civilna družba je pomembno zaznamoval razvoj demokracije tako pri nas kot drugod po svetu, saj so ponavadi ravno organizacije, ki se vzpostavijo mimo formalnih političnih okvirov, tiste, ki udejanjajo progresivne družbene spremembe. Drugo pomembno področje delovanje nevladnega sektorja, poleg zagovorništva, pa je tudi zagotavljanje javno koristnih storitev, predvsem na področjih sociale, zdravja, mladih, športa, kulture in okolja.

Osnovne značilnosti organizacij nevladnega sektorja oz. organizacij civilne družbe so neodvisnost od države in političnih strank, neprofitnost, prostovoljnost članstva (in pogosto tudi dela), multifunkcionalnost, saj lahko obstajajo na več področjih in pa njihov inovacijski potencial pri odzivanju na družbene potrebe, ki izhaja predvsem iz neodvisnosti od države, političnih strank in trga.

Pomembnosti nevladnega sektorja tako ne moremo zanikati; gre za sektor, ki preko zagovorniških dejavnosti spreminja družbo na bolje in ki s svojimi storitvami ‘vskoči’, ko zatajijo državne institucije. Danes so pri nas neizmernega pomena organizacije, ki delajo z žrtvami nasilja, organizacije, ki skrbijo za integracijo migrantov, okoljske organizacije, ki opozarjajo na podnebno krizo, pa taborniške in skavtske organizacije, ki otrokom in mladim omogočajo aktivno preživljanje prostega časa, gasilska, planinska, kulturna društva itd. Na področju mladinskega sektorja nevladne organizacije pomembno prispevajo k zaposlovanju mladih in pri identificiranju ter naslavljanju težav, s katerimi se dandanes mladi soočajo. Gre torej za področja delovanja, za katera državne institucije nimajo kapacitet (ali pa volje), da bi jih pokrivale.

Da pa civilna družba lahko uspešno deluje, je zelo pomembno, da ni odvisna ne od trga in ne od političnih strank. Le takšna avtonomija namreč zagotovi, da se nevladne organizacije lahko resnično posvetijo svojemu namenu in se ne podredijo aktualni politični oblasti ali pa zakonom prostega trga. Takšno avtonomnost lahko civilna družba pridobi le preko zadostnega stalnega financiranja, ki omogoča dolgoročno zaposlovanje ljudi. Slovenska civilna družba se sooča ravno s težavami povezanimi s financiranjem ter posledničnim mankom kadra.

Poglejmo nekaj podatkov, ki jih na svoji spletni strani navaja CNVOS: Nevladni sektor se financira iz več virov in eden izmed njih so tudi javna sredstva. Delež javnih sredstev glede na vse prihodke nevladnega sektorja v Sloveniji je bil leta 2018 36,29 %, torej so nevladne organizacije same pridobile kar slabih 64 % financiranja iz drugih virov (donacije, članarine, …). Če pogledamo primerjalno s svetovno in evropsko ravnjo, je ta delež v svetovnem povprečju 32,20 %, v državah EU pa kar 58 %. Torej je delež financiranja nevladnega sektorja iz javnih sredstev pri nas močno pod evropskim povprečjem.

Od vsega delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, je delež zaposlenih v nevladnih organizacijah leta 2017 znašal le 0,84 %. Za primerjavo, leta 2013 je ta delež v svetovnem povprečju znašal 5,1 %, v državah EU pa kar 5,42 %. Tako vidimo, da je slovenski nevladni sektor v primerjavi z EU kadrovsko zelo podhranjen.

Epidemija novega koronavirusa je še posebej negativno prizadela mlade, ki so v večji meri ostali brez zaposlitev in ki so že tako ali tako nadpovprečno vpeti v netipična oz. prekarna delovna razmerja, ki večkrat ne omogočajo dostojnega življenja. Resnih načrtov za vključevanje mladih v delovno silo pa zaenkrat žal nimamo. Nevladni sektor oz. civilna družba tako predstavlja edinstveno priložnost, da istočasno rešimo dva pereča problema slovenske družbe; z zaposlovanjem mladih v organizacijah civilne družbe bi hkrati krepili slednje ter mladim omogočili vstop na trg dela preko rednih in dostojnih zaposlitev.

Pri doseganju družbenih sprememb in zagotavljanju storitev, ki jih država ne, so nevladne organizacije ključnega pomena, da pa lahko zasledujejo svoje namene in cilje je potrebno zagotoviti zadostno financiranje. Prav tako je pomembno, da ozaveščamo o samem pomenu nevladnega sektorja, saj se v javnem diskurzu večkrat pojavlja v negativni luči, kljub temu, da zelo veliko doprinese h kakovosti življenja vseh ljudi. Še posebej v tem času pa bi lahko organizacije civilne družbe prepoznali tudi kot potencialne zaposlovalce mladih.

Viri:

Regionalno stičišče nevladnih organizacij JV Slovenije. Nevladne organizacije. http://www.nevladnik.info/si/nevladne-organizacije/ (17. 7. 2020)

Zavod center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). NVO sektor: dejstva in številke. https://www.cnvos.si/nvo-sektor-dejstva-stevilke/ (17. 7. 2020)

Aktivisti_ke civilne družbe
22. 3. 2021
Spoznaj aktiviste in aktivistke civilne družbe, ki se predstavljajo v kratkih videih:Branislav, Slovenska filantropijaKatrin, Mladi za podnebno pravičnostMatej, Gorska reševalna zveza SlovenijeŽenska svetovalnicaMatjaž VodebSindikat Mladi plusDruštvo študentov psihologije SlovenijeLegebitra Društvo SOS telefonMedobčinsko društvo prijateljev mladine za goriško
Preberi več...
Civilna družba je boljše življenje. Za vse.
15. 3. 2021
Kako dobro bi bilo, če bi bili zgolj povprečni ...
1. 3. 2021
V zadnjih mesecih se napadi na nevladni sektor/civilno družbo stopnjujejo tako na ravni formalne politike kot na ravni splošne javnosti. Nevladniki smo označeni kot neproduktivni, ‘delomrzneži’, ‘zažiralci proračuna’, da smo sami sebi namen ipd. Gre za problem s splošnim ugledom nevladnega sektorja, ki izhaja iz slabega poznavanja dela, ki ga opravlja ta sektor, in iz preslabe lastne promocije rezultatov dela ter širjenja dobrih zgodb. Prav tako prepoznavamo, da je civilna družba, vključno z nevladnim sektorjem, zelo nepovezana in atomizirana, v čemer pa prepoznavamo vsaj del težav s katerimi se soočamo; v kolikor bi bili bolje povezani, bi se lažje in …
Preberi več...
Vabilo predstavnikom_cam civilne družbe za pridružitev kampanji!
11. 2. 2021
Aktivisti_ke, nevladne organizacije in ostali predstavniki_ce civilne družbe!Vabimo vas k sodelovanju v kampanji za krepitev ugleda civilne družbe in zaposlovanja mladih v organizacijah civilne družbe (OCD).Kampanjo izvajamo v sklopu projekta Katalizatorji družbenih sprememb, za kampanjo pa smo se odločili iz dveh razlogov: 1. zato, ker je ugled nas, nevladnikov in civilne družbe, v javnosti relativno slab, kar, menimo, izhaja tudi iz tega, da javnost ne pozna našega delovanja in naših družbenih učinkov. Želimo predvsem razbiti mite, ki obkrožajo naš sektor.In 2. zato, ker menimo, da je civilna družba, in predvsem njene organizacije, lahko potencialni zaposlovalec mladih, ki so sploh v …
Preberi več...