Kako dobro bi bilo, če bi bili zgolj povprečni ...

1. 3. 2021

V zadnjih mesecih se napadi na nevladni sektor/civilno družbo stopnjujejo tako na ravni formalne politike kot na ravni splošne javnosti. Nevladniki smo označeni kot neproduktivni, ‘delomrzneži’, ‘zažiralci proračuna’, da smo sami sebi namen ipd. Gre za problem s splošnim ugledom nevladnega sektorja, ki izhaja iz slabega poznavanja dela, ki ga opravlja ta sektor, in iz preslabe lastne promocije rezultatov dela ter širjenja dobrih zgodb. Prav tako prepoznavamo, da je civilna družba, vključno z nevladnim sektorjem, zelo nepovezana in atomizirana, v čemer pa prepoznavamo vsaj del težav s katerimi se soočamo; v kolikor bi bili bolje povezani, bi se lažje in predvsem bolj učinkovito skupaj soočali s težavami.

S povezovanjem civilne družbe in izpostavljanjem rezultatov dela in uspešnih zgodb nevladnikov/civilne družbe želimo odgovoriti na aktualne napade na sektor. Čim širši javnosti želimo na zanimiv in provokativen način predstaviti, kaj vse delamo in zakaj so organizacije civilne družbe/nevladni sektor pomembne za družbo kot celoto, kaj vse bi družbi umanjkalo oz. bi jo drago stalo, če tega ne bi ponujale nevladne organizacije. Če strnemo, želimo predvsem razbiti mite, ki obkrožajo ta sektor. Prav tako želimo pokazati, kaj vse bi organizacije civilne družbe še lahko naredile, če bi bile deležne več podpore oz. če bi bila civilna družba v Sloveniji kadrovsko in finančno vsaj na ravni povprečja Evropske unije.

Poglejmo nekaj podatkov, ki jih na svoji spletni strani navaja CNVOS: Nevladni sektor se financira iz več virov in eden izmed njih so tudi javna sredstva. Delež javnih sredstev glede na vse prihodke nevladnega sektorja v Sloveniji je bil leta 2018 36,29 %, torej so nevladne organizacije same pridobile kar slabih 64 % financiranja iz drugih virov (donacije, članarine, …). Če pogledamo primerjalno z evropsko ravnjo, je ta delež v državah EU pa kar 58 %. Tudi če primerjamo, kolikšen delež svojega BDP namenimo za izvajanje njihovih storitev za prebivalce, ugotovimo podobno: delež v zadnjih letih pada in je bil v letu 2015 samo še 0,73 %, medtem ko druge države EU svojim nevladnim organizacijam v povprečju namenijo kar 2,20 % BDP (vir: CNVOS). Torej je delež financiranja nevladnega sektorja iz javnih sredstev pri nas močno pod evropskim povprečjem.

Od vsega delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, je delež zaposlenih v nevladnih organizacijah leta 2017 znašal le 0,84 %. Za primerjavo, leta 2013 je ta delež v svetovnem povprečju znašal 5,1 %, v državah EU pa kar 5,42 %. Tako vidimo, da je slovenski nevladni sektor v primerjavi z EU kadrovsko zelo podhranjen.

Hkrati pa civilno družbo oz. nevladni sektor prepoznavamo kot potencialnega zaposlovalca mladih, ki jih je epidemija koronavirusa najbolj prizadela na področju zaposlovanja. Z več sredstvi bi organizacije civilne družbe lahko zaposlovale več ljudi, predvsem mladih, ki že tako ali tako težko pridejo do kakovostnih in dostojnih zaposlitev. V kolikor bi okrepili civilno družbo, bi tako lahko hkrati reševali dva problema: podhranjenost sektorja in problem brezposelnosti mladih.

Aktivisti_ke civilne družbe
22. 3. 2021
Spoznaj aktiviste in aktivistke civilne družbe, ki se predstavljajo v kratkih videih:Branislav, Slovenska filantropijaKatrin, Mladi za podnebno pravičnostMatej, Gorska reševalna zveza SlovenijeŽenska svetovalnicaMatjaž VodebSindikat Mladi plusDruštvo študentov psihologije SlovenijeLegebitra Društvo SOS telefonMedobčinsko društvo prijateljev mladine za goriško
Preberi več...
Civilna družba je boljše življenje. Za vse.
15. 3. 2021
Civilna družba: Katalizator družbenih sprememb
12. 2. 2021
Civilna družba ima na našem področju zelo dolgo in bogato zgodovino. O prvih oblikah nevladnih organizacij lahko govorimo že v času 7. in 8. stoletja, verjetno najbolj poznane oblike nevladnega organiziranja iz zgodovine pri nas pa so delavske organizacije z začetka 19. stoletja in skupine, ki so bile namenjene narodnostnemu prebujenju v drugi polovici 19. stoletja. Civilna družba je pomembno zaznamoval razvoj demokracije tako pri nas kot drugod po svetu, saj so ponavadi ravno organizacije, ki se vzpostavijo mimo formalnih političnih okvirov, tiste, ki udejanjajo progresivne družbene spremembe. Drugo pomembno področje delovanje nevladnega sektorja, poleg zagovorništva, pa je tudi zagotavljanje …
Preberi več...
Vabilo predstavnikom_cam civilne družbe za pridružitev kampanji!
11. 2. 2021
Aktivisti_ke, nevladne organizacije in ostali predstavniki_ce civilne družbe!Vabimo vas k sodelovanju v kampanji za krepitev ugleda civilne družbe in zaposlovanja mladih v organizacijah civilne družbe (OCD).Kampanjo izvajamo v sklopu projekta Katalizatorji družbenih sprememb, za kampanjo pa smo se odločili iz dveh razlogov: 1. zato, ker je ugled nas, nevladnikov in civilne družbe, v javnosti relativno slab, kar, menimo, izhaja tudi iz tega, da javnost ne pozna našega delovanja in naših družbenih učinkov. Želimo predvsem razbiti mite, ki obkrožajo naš sektor.In 2. zato, ker menimo, da je civilna družba, in predvsem njene organizacije, lahko potencialni zaposlovalec mladih, ki so sploh v …
Preberi več...