Poročilo simpozija civilne družbe

15. 7. 2021

V torek, 13. 7., smo se predstavniki_ce civilne družbe zbrali na simpoziju v Kinu Šiška. Namen našega srečanja je bil osvetlitev aktualnega položaja civile družbe in premislek o potencialnih rešitvah izzivov, s katerimi se soočamo. Zbrali_e smo se predstavniki raznolikih organizacij, gibanj, kolektivov in ostali_e aktivni_e predstavniki_ce civilne družbe.

Uvodoma so izhodišča za razpravo predstavili Tea Jarc (Sindikat Mladi plus), Jaša Jenull (Protestna ljudska skupščina), Maja Cimerman (Danes je nov dan), Iztok Šori (Mirovni inštitut), Barbara Rajgelj (Pravna mreža za varstvo demokracije) in Sandra Bašić Hrvatin (aktivistka). Uvodni govorci_ke so izpostavili predvsem:

  • pomanjkanje zavedanja o pomenu civilne družbe, predvsem glede njenega doprinosa k demokraciji,
  • preizpraševali so politični vpliv civilne družbe,
  • opozorili na finančno in kadrovsko podhranjenost sektorja,
  • posebej se je izpostavilo tudi pomanjkanje osnovne infrastrukture in avtonomnih prostorov za delovanje civilne družbe.
  • Ugotovili smo tudi, da civilni družbi primanjkuje pravna podpora in pomoč,
  • da je v trenutnem sistemu vprašljiv političen vpliv civilne družbe na procese odločanja
  • pa tudi da v civilni družbi primanjkuje povezovanje med organizacijami.

V drugem delu simpozija se je na podlagi uvodoma odprtih vprašanj oblikovalo delovne skupine, ki so za vsako področje nadalje premislile o izzivih, s posebnim poudarkom na iskanju rešitev za omenjene izzive. Oblikovale so se skupine za položaj žensk v civilni družbi in njihov vpliv na odločanje, skupina za zagotavljanje osnovne infrastrukture civilni družbi, oblikovala se je tudi skupina o možnem političnem vplivu civilne družbe, skupina, ki je preizpraševala dostop do javnih površin in skupina, ki je naslavljala vprašanje komuniciranja z mediji in ustvarjanja kanalov komuniciranja z javnostmi. Izpostavilo se je tudi vprašanje povezanosti civilne družbe in vzpostavljanja zavezništev.

Ob zaključku simpozija smo prepoznali pomen takšnega sodelovanja in povezovanja ter se dogovorili, da ostanemo v stiku in da na simpoziju odprta vprašanja naslavljamo tudi vnaprej, saj smo povezani močnejši in tudi bolj uspešni.

Vabljeni, da si ogledate fotografije simpozija in preberete (spodaj prilepljena) uvodna izhodišča.

13-7-2021 SM+_katalizatorji_kinosiska_piksiwork0061.jpg

13-7-2021 SM+_katalizatorji_kinosiska_piksiwork0169.jpg

13-7-2021 SM+_katalizatorji_kinosiska_piksiwork0321.jpg

13-7-2021 SM+_katalizatorji_kinosiska_piksiwork0370.jpg

13-7-2021 SM+_katalizatorji_kinosiska_piksiwork0426.jpg

13-7-2021 SM+_katalizatorji_kinosiska_piksiwork0518.jpg

13-7-2021 SM+_katalizatorji_kinosiska_piksiwork0614.jpg

13-7-2021 SM+_katalizatorji_kinosiska_piksiwork0909.jpg

Foto: Črt Piksi

Simpozij civilne družbe

IZHODIŠČA ZA RAZPRAVO

Močna, raznolika in aktivna civilna družba, temelječa na zagotovljenih državljanskih svoboščinah ima ključno vlogo pri ohranjanju demokracije.

Za delujočo demokracijo so med drugim potrebni zajamčene temeljne pravice, neodvisno sodstvo, delujoč sistem zavor in ravnotežja, javna uprava brez korupcije in z dobro vodenimi storitvami splošnega pomena ter dinamična civilna družba. Neodvisna civilna družba je ključen demokratični nadzorni subjekt ter krepi socialno kohezijo.

Te funkcije opravlja le, če to dopuščajo socialni, politični in pravni okvir. Vendar pa se trenutno v Sloveniji civilna družba in demokracija srečujeta z izzivi na številnih področjih.

Z namenom osvetlitve položaja civilne družbe v Sloveniji, bo organiziran posvet civilne družbe, kjer želimo:

  • Analizirati stanje civilne družbe v Sloveniji,
  • ponuditi prostor različnim, aktivnim predstavnicam in predstavnikom civilne družbe za izražanje in identificiranje problematike, zaradi katerih je njihovo delovanje oteženo ali onemogočeno,
  • prepoznavanje področij, kjer so nam problematike skupne,
  • presoja ali/kako jih želimo reševati skupaj in potencialno ustvarjanje predloge rešitev ali načinov ukrepanja, da se bo stanje spremenilo in izboljšalo.

Spodnji dokument, ki je nastal na podlagi predhodnih posvetovanj z različnimi akterji, nakazuje na nekatere prevladujoče izzive, s katerimi se srečuje civilna družba v Sloveniji, a nikakor ne opredeljuje vseh. Namen posveta je bolje identificirati te izzive in- v kolikor bo želja, potreba in izražena pobuda - začeti razmišljati o tem, kako jih -lahko skupno, združeno in povezani v solidarnosti- začnemo naslavljati.

1. Pomanjkanje zavedanja o pomenu civilne družbe in njenem doprinosu k demokraciji

V zadnjih mesecih se napadi na civilno družbo stopnjujejo tako na ravni formalne politike kot na ravni splošne javnosti. Organizacije in akterji civilne družbe smo označeni kot neproduktivni, ‘delomrzneži’, ‘zažiralci proračuna’, ki naj bi bili sami sebi namen. Gre za problem s splošnim ugledom civilne družbe, ki izhaja iz slabega poznavanja dela, ki ga opravlja ta sektor, in iz preslabe lastne promocije rezultatov dela ter širjenja dobrih zgodb.

Na drugi strani je civilna družba v zadnjem letu izjemno aktivna na ulicah, protestih, manifestacijah in se prek družbenih gibanj odziva na aktualne izzive in problematike. Protestnice in protestniki so označene za huligane, kaviar socialiste, tiste, ki širijo virus, itd…

Pravica do protestov je bila v zadnjem letu celo protiustavno zakonsko omejena.

2. Politični vpliv civilne družbe in možnost participacije v procesih odločanja

V razvitih demokracijah ima civilna družba možnost vplivanja na odločitve, ki se sprejemajo vsakodnevno. Namesto volitev, ki načeloma potekajo samo vsake 4 leta, se pojavljajo alternative, ki predvidevajo mehanizme za bolj direktno demokracijo, možnost odpoklica poslancev ali drugih funkcionarjev, uvedba participatornih proračunov, referendumi, itd.

V zadnjem letu se prostor za sodelovanje krči tudi organiziranizacijam, saj se ne spoštuje Resolucije o normativni dejavnosti, ki predvideva sodelovanje javnosti v zakonodajnem postopku, vrstijo se napadi na okoljevarstvene organizacije, ki se jim postavlja strožje zahteve za ohranitev statusa v javnem interesu in zaostruje pogoje za sodelovanje v upravnih in sodnih postopkih.

  1. Finančna podhranjenost civilne družbe

Poglejmo nekaj podatkov, ki jih na svoji spletni strani navaja CNVOS glede financiranja nevladnega sektorja: Nevladni sektor se financira iz več virov in eden izmed njih so tudi javna sredstva. Delež javnih sredstev glede na vse prihodke nevladnega sektorja v Sloveniji je bil leta 2018 36,29 %, torej so nevladne organizacije same pridobile kar slabih 64 % financiranja iz drugih virov (donacije, članarine, …). Če pogledamo primerjalno z evropsko ravnjo, je ta delež v državah EU pa kar 58 %. Tudi če primerjamo, kolikšen delež svojega BDP namenimo za izvajanje njihovih storitev za prebivalce, ugotovimo podobno: delež v zadnjih letih pada in je bil v letu 2015 samo še 0,73 %, medtem ko druge države EU svojim nevladnim organizacijam v povprečju namenijo kar 2,20 % BDP (vir: CNVOS). Torej je delež financiranja nevladnega sektorja iz javnih sredstev pri nas močno pod evropskim povprečjem.

Sredstva namenjena financiranju civilne družbe so navadno projektna, ne sistemska sredstva, s tem pa nestabilna, kar onemogoča kakovosten razvoj civilne družbe ali zagotavljanje stalnega delovanja organizacij.

Nova Evropska finančna perspektiva in finančni mehanizmi namenjeni razvoju in okrevanje po pandemiji, bi lahko predstavljali potencial za krepitev financiranja civilne družbe, vendar je zaenkrat še precej nejasno, ali bo civilna družba deležna teh sredstev.

3. Kadrovski primanjkljaj v organizacijah civilne družbe

Od vsega delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, je delež zaposlenih v nevladnih organizacijah leta 2017 znašal le 0,84 %. Za primerjavo, leta 2013 je ta delež v svetovnem povprečju znašal 5,1 %, v državah EU pa kar 5,42 %. Tako vidimo, da je slovenski nevladni sektor v primerjavi z EU kadrovsko zelo podhranjen.

To vprašanje je zagotovo povezano s finančno nezmožnostjo zagotavljanja zaposlitev (zaradi finančne podhranjenosti organizacij) in prekarnostjo sektorja.
Na drugi strani raziskave kažejo, da obstaja močna kadrovska potreba po več zaposlitvah in organizacije civilne družbe predstavljajo potencialnega delodajalca. V kolikor bi okrepili civilno družbo, bi tako lahko hkrati reševali dva problema: podhranjenost sektorja in problem brezposelnosti (mladih).

4. Pomanjkanje infrastrukture in avtonomnih prostorov za za delovanje civilne družbe

Zagotavljanje osnovnih pogojev za delovanje organizacij je povezano s samo finančno (ne)stabilnostjo organizacij, ob vse večjem krčenju avtonomnih prostorov za delovanje, pa se omejuje tudi prostor za srečevanja, neorganizirane ali neformalne skupine in družbena gibanja. Zadnji očiten primer tega je rušenje avtonomne cone ROG, ki pa seveda ni edini primer zavzemanja prostorov, kjer se goji aktivna družbena participacija.

5. Pomanjkanje pravne podpore in pravne pomoči civilni družbi

Predvsem v času epidemije in (neustavnem) omejevanju pravic in svoboščin se je mnogo posameznic in posameznikov, ki so se aktivno izražali na protestih, srečevalo s policijsko represijo, kaznovanjem in omejevanjem njihovih pravic do združevanja, protestov, izražanja stališč.
Prav tako se veliko organizacij civilne družbe vsakodnevno pri svojem delovanju srečuje s pravnimi in birokratskimi postoki, ki velikokrat presegajo znanje zaposlenih v organizaciji.

Pravna podpora za delovanje organizacij in/ali posameznic in posameznikov pri njihovem aktivizmu v civilni družbi je omejena, in predvsem z razvojem Pravne mreže za varstvo demokracije se je ta potreba dodatno potrdila.

6. Pomanjkanje povezovanja organizacij in gibanj civilne družbe

V Sloveniji je angažma v družbeni sferi precej velik, veliko ljudi udejanja svoja prepričanja prek prostovoljstva, prav tako v Sloveniji deluje nadpovprečno veliko število različnih društev, neformalnih iniciativ, družbenih gibanj, itd. Vendar pa je sodelovanje med vsemi temi akterji izjemno majhno. Velikokrat gre za “vrtičkarstvo” ali ozko usmerjanje v dotične cilje posameznih skupin.

Z sodelovanjem različnih akterjev med seboj, izmenjavo informacij, povezovanje sorodnih bojev in širjenjem solidarnosti med seboj, se lahko zagotavlja sinergijske učinke in krepi moč civilne družbe. S povezovanjem civilne družbe in izpostavljanjem rezultatov dela in uspešnih zgodb civilne družbe bi mordal lahko lažje odgovorili na aktualne napade na sektor in naslovili sistemske težave.

Simpozij je potekal v sklopu kampanje za zaposlovanje mladih v organizacijah civilne družbe in krepitev civilne družbe, ki jo izvajamo v sklopu projekta Katalizatorji - zaposlovanje mladih za družbene spremembe.

Simpozij civilne družbe
28. 6. 2021
Močna, raznolika in aktivna civilna družba, temelječa na zagotovljenih državljanskih svoboščinah ima ključno vlogo pri ohranjanju demokracije.Z namenom osvetlitve položaja civilne družbe v Sloveniji, se bomo zbrali na simpoziju civilne družbe, ki bo potekal 13. 7. 2021 od 14:00 do 18:00 v Kinu Šiška.Program:13:45 - prihod in registracija udeležencev14:00 - predstavitev vsebinskih iztočnic za razpravoTea Jarc (Sindikat Mladi plus)Jaša Jenull (Protestna ljudska skupščina)Maja Cimerman (Danes je nov dan)Iztok Šori (Mirovni Inštitut)Barbara Rajgel (Pravna mreža za varstvo demokracije)Sandra Bašič Hrvatin (redna profesorica in novinarka)15:30 - odmor in identifikacija konkretnih tem za razpravo16:00 - razprava v manjših skupinah, glede na identificirane teme …
Preberi več...
Usposabljanje za komunikatorje_ke v Ljubljani!
8. 6. 2021
Si mlada oseba stara med 15 in 29 let, trenutno brezposelna ali pa delaš prekarno - preko študentske napotnice, avtorske pogodbe, honorarno, na črno? Bi te veselilo delo v organizacijah, ki aktivno delujejo na področju spreminjanja družbe? Te zanima pridobivanje znanj in veščin komunikatorja_ke? Potem se prijavi na naše usposabljanje v sklopu projekta Katalizatorji - zaposlovanje mladih za družbene spremembe! Na usposabljanju za komunikatorje_ke, ki traja 100 ur in je brezplačno, se boste seznanili z delovanjem organizacij civilne družbe, pripravili komunikacijski načrt, snovali komunikacijsko kampanjo, se spoznali s komunikacijskimi kanali in komuniciranjem z mediji ter se preizkusili v javnem nastopanju. …
Preberi več...
Pridruži se usposabljanju za komunikatorje_ke!
16. 2. 2021
Si mlada oseba stara med 15 in 29 let, trenutno brezposelna ali pa delaš prekarno - preko študentske napotnice, avtorske pogodbe, honorarno, na črno? Bi te veselilo delo v organizacijah, ki aktivno delujejo na področju spreminjanja družbe? Te zanima pridobivanje znanj in veščin komunikatorja_ke? Potem se prijavi na naše usposabljanje v sklopu projekta Katalizatorji - zaposlovanje mladih za družbene spremembe!Katalizatorji družbenih sprememb je projekt, v sklopu katerega bomo mlade usposabljali za opravljanje dela komunikatorjev_k v organizacijah civilne družbe. Gre za enega izmed kadrovskih profilov, ki organizacijam civilne družbe trenutno najbolj primanjkuje.Usposabljanje se bo izvedlo v sedmih modulih, skupno bo trajalo …
Preberi več...
Na Sindikatu Mladi plus zaposlujemo! – Iščemo strokovno_ega sodelavko_ca na projektu Katalizatorji
5. 1. 2021
Iščemo novega sodelavca oziroma sodelavko! Ali z drugimi besedami: na Sindikatu Mladi plus zaposlujemo. Te veseli projektno delo in so ti blizu sindikalne vsebine? Potem si pravi/a za nas.Spodaj lahko najdeš priponko z razpisom za delovno mesto v naši organizaciji. Za dodatne informacije o razpisu smo dosegljivi na info@mladiplus.si ali po telefonu na 01 434 12 67 med 10:00 in 15:00.V okviru javnega razpisa ministrstva za izobraževanje, znanost in šport »Krepitev kompetenc mladih skozi aktivno državljanstvo za večjo zaposljivost« objavljamo prosto delovno mesto strokovne_ga sodelavke_ca (m/ž).Strokovna sodelavka bo nadomeščala porodniško odsotnost za do konca tekočega projekta Katalizatorji. Pri tem bo …
Preberi več...